::  O društvu ::  Obvestila ::  Mediji
 
 
 
ESID 2016

OTROK Z ANAFILAKSIJO V VRTCU ALI V ŠOLI

Anafilaksija je resna generalizirana oziroma sistemska preobčutljivostna reakcija, ki je lahko življenjsko nevarna zaradi dihalne stiske (lahko namreč oteče sluznica v grlu ali se zožijo spodnje dihalne poti) in prizadetosti srčno-žilnega sistema (oslabljeno je lahko delovanje srca, žile pa so preveč prepustne in razširjene). Hrana (arašidi in druge stročnice, drevesni oreščki, jajce, mleko, pšenica, sadje, ribe in morski sadeži) je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih. Zadnja leta narašča število otrok, ki so alergični na hrano, ter število sprejemov otrok v bolnišnice zaradi anafilaksije, povzročene s hrano. Po ocenah je trenutno med 4- do 7-odstotkov vseh otrok alergičnih na hrano, kar npr. za šolarje po svetu pomeni, da je tri milijone šolarjev alergičnih na hrano.Pomembni vzroki anafilaksije pri otrocih so tudi piki kožekrilcev (os, sršenov in čebel) in zdravila, redkeje pa se pojavljajo drugi vzroki, kot so npr. izpostavljenost lateksu, inhalacijskim alergenom (pelodom, živalski dlaki) ali mrazu. Tveganje za nastanek ali resnost anafilaksije povečajo lahko dodatni dejavniki, kot so npr. okužba, uživanje zdravil, napor, sprememba rutine, uživanje alkohola in drugi.

Kako prepoznamo anafilaksijo pri otroku ali mladostniku?

 Anafilaksija pri otroku in mladostniku (poster) (PDF, 0.9Mb)



Anafilaksijo prepoznamo po nenadnem začetku znakov (tudi če nismo prepričani, ali je bil otrok izpostavljen alergenu),običajno nam je v pomoč tudi pojav izpuščaja pri otroku (koprivnica, srbeča rdečina po koži, videz otekanja kože). Ob anafilaksiji je lahko oteženo dihanje in zato npr. otrok kašlja, je hripav, težko diha, piska, ne more požirati ali govoriti, lahko pa celo pomodri ali preneha dihati. Ker je prizadeto delovanje srčno-žilnega sistema, ima lahko otrok nižji krvni tlak, slabše tipljiv srčni utrip, vrti se mu in lahko celo izgubi zavest. Srce običajno bije hitreje, ob hudem poteku anafilaksije pa se lahko upočasni in preneha biti. Za otroka je značilna sprememba razpoloženja in prej živahen otrok se umiri, večji otroci pa povedo, da imajo občutek strahu, slabosti ali vrtoglavice. Otroka lahko boli trebuh, bruha ter ima drisko. Možno je tudi, da otrok po zaužitju alergena izgubi zavest in da ob tem ni videti izpuščaja na koži.

Zdravljenje anafilaksije

Prepoznavanje in ukrepanje ob anafilaksiji morata biti zelo hitra! Vsaka zamujena minuta pri zdravljenju lahko pomeni večjo možnost za težji potek anafilaksije pri otroku.

 Navodilo za uporabo Epipena (PDF, 0,4 MB)

Priporočamo, da v primeru anafilaksije:

  1. takoj pokličete nujno medicinsko pomoč na 112,

  2. otroka poležete,

  3. otroku aplicirate adrenalin s pomočjo samoinjektorja adrenalina (Epipen),

  4. pokličete otrokove starše.

Otroka z anafilaksijo poležemo in mu dvignemo noge. Če otrok težko diha, mu bolj ustreza polsedeči položaj, če pa bruha, ga položimo na bok. Otrok ne sme biti v pokončnem položaju! Če je mogoče, prekinemo stik z alergenom: npr. v primeru zaužite hrane oplaknemo usta, v primeru pika žuželke odstranimo želo. V primeru srčno-dihalne odpovedi izvajamo postopke oživljanja.

Adrenalin, dan v mišico, je ključno zdravilo pri zdravljenju anafilaksije. Otroci, za katere vemo, da so nagnjeni k anafilaksiji, imajo pri sebi tako imenovani samoinjektor adrenalina, ki je priprava za enkratno apliciranje adrenalina v mišico, takoj ob pojavu anafilaksije, še pred prihodom zdravniške ekipe. Večji otrok ali mladostnik si lahko aplicira samoinjektor adrenalina tudi sam, če to zna, in če mu zdravstveno stanje ob anafilaksiji to dopušča, najpogosteje pa morasamoinjektor adrenalina aplicirati odrasla oseba, ki je ob otroku, in sicer čim hitreje po začetku anafilaksije, še pred prihodom ekipe zdravniške pomoči. Takoj, ko ugotovimo, da gre pri otroku za anafilaksijo, samoinjektor apliciramo v mišico zunanje zgornje stani stegna. Adrenalin zveča upor žilja in krvni tlak, izboljša prekrvavitev in krčljivost srca, zviša srčno frekvenco, širi dihalne poti in preprečuje sproščanje histamina. Adrenalin apliciramo vedno, kadar so prisotni simptomi in znaki prizadetosti dihal ali srčno-žilnega sistema, in sicer: hripavost, lajajoč kašelj, težko požiranje, težko dihanje, piskanje, pomodrelost, prenehanje dihanja, nizek krvni pritisk, izguba zavesti ali odpoved srca.

Kako otroku apliciramo samoinjektor adrenalina (Epipen)?

  1. Samoinjektor adrenalina najprej odstranite iz prozornega plastičnega ovitka, ki ga ščiti.

  2. Nato odstranite modro zapiralo (ta predstavlja varovalo, da se samoinjektor adrenalina sicer ne sproži) in samoinjektor adrenalina trdno primite v svojo dlan.


  1. Otrok mora ležati ali sedeti (če težko diha)! Nato zamahnite s samoinjektorjem adrenalina v mišice zunanjega zgornjega dela stegna otroka. Ob uspešni aplikaciji boste tudi slišali zvok sprožitve. Samoinjektor adrenalina je treba 10 sekund trdno tiščati ob mišico.



  1. Nato samoinjektor adrenalina odmaknite in pomasirajte predel aplikacije na stegnu.

(Slike Aplikacije Epipena navedene z dovoljenjem proizvajalca)

Opozarjamo, da se ne dotikajte oranžnega dela samoinjektorja adrenalina, pod katerim se skriva igla. Po uspešni aplikaciji se bo pokazal oranžni del in prekril iglo, zato da Vas zaščiti pred vbodom. Po prihodu zdravniške pomoči pokažite, kakšen samoinjektor adrenalina ste otroku aplicirali. Če anafilaksija še traja, čez 5 do 10 minut v drugo stegno na enak način aplicirajte drug samoinjektor adrenalina. Po aplikaciji adrenalina boste lahko pri otroku opazili pričakovane, prehodne in za otroka nenevarne stranske učinke, kot so npr. tresenje mišic, hitrejše bitje srca, glavobol in bledico. Če se slučajno pri aplikaciji zbodete v prst in si aplicirate adrenalin, bo prst postal bled in hladnejši. V tem primeru svetujemo, da prst masirate in ga segrevate v topli vodi, kar običajno zadošča, da težave preidejo, svetujemo pa tudi pregled pri zdravniku.

SET ZA SAMOPOMOČ V PRIMERU ANAFILAKSIJE  IN ROKOVANJE S SETOM

Set za samopomoč v primeru anafialaksije vsebuje 2 samoinjektorja Adrenalina. Set za samopomoč mora biti vedno ob otroku, pod principom, kjer je otrok tam mora biti na dosegu roke tudi set za samopomoč. Set za samopomoč nikoli ne puščamo nad dodatnim virom toplote in svetlobe, idealna temperatura shranjevanja je sobna temperatura 25° C. Poleg tega poskrbimo, da je set za samopomoč na varnem mestu, da se otroci z njim ne poškodujejo.

Nekateri otroci imajo pri sebi tudi set tablet za samopomoč, ki vsebuje tableto antihistaminika in glukokortikoida. Vendar opozarjamo, da se mora ob simptomih in znakih prizadetosti dihal ali srčno-žilnega sistema otroku najprej aplicirati adrenalin! Otrok zaužije vsebino seta le ob prvih znakih blažje alergijske reakcije. Marsikateri otrok ob anafilaksiji ne bo niti sposoben zaužiti tablet, saj bo zaradi anafilaksije oteženo požiral, bruhal ali ne bo pri zavesti.

Vsakega otroka z anafilaksijo je treba sprejeti v bolnišnico in opazovati, pa čeprav je prejel adrenalin ali se zdi, da nima več znakov anafilaksije. Možni so namreč ponovni zagoni anafilaksije v naslednjih urah.

 Izkaznica otroka z anafilaksijo (PDF, 0.5Mb)

Kako se pripraviti, da bi pomagali otroku ali mladostniku ob anafilaksiji?

Ob predpisu samoinjektorja adrenalina je treba izobraziti otroka, svojce in tudi druge, ki za otroka skrbijo, kdaj in kako se samoinjektor uporabi. Ob tem starši prejmejo tudi individualna pisna navodila, kako se ukrepa ob anafilaksiji – priporočamo, da ga preučite in fotokopijo hranite na določenem mestu, npr. ob urgentnih zdravilih. Priporočamo tudi, da ima otrok ves čas pri sebi telefon, s katerega lahko ob morebitni anafilaksiji pokliče nujno medicinsko pomoč in druge osebe.

Vsaj ob prvem predpisu samoinjektorja adrenalina svetujemo domačim, starejšim otrokom in zaposlenim v vrtcih ali šolah, ki skrbijo za otroka z nagnjenostjo k anafilaksiji, da se udeležijo podrobnejšega izobraževanja o ukrepih ob anafilaksiji, ki ga regijsko organiziramo pediatri alergologi. Tule so kontaktne številke ali e poštni naslovi po Sloveniji, kjer se izvaja učenje ukrepanja ob anafilaksiji za svojce, otroke, zaposlene v vrtcih ali v šolah:

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Univerzitetna pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Tina Vesel, dr. med. spec. pediatr., DMS Polona Primec:

Alergološka in pediatrična ordinacija Vesne Plevnik-Vodušek, dr.med., spec. pediatr.: Telefon 01 5121868

Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo: doc. dr. Vojko Berce, dr. med., spec. pediatr, dr. Matjaž Homšak dr. med., spec. pediatr.: Telefon 02 321 21 30

Ambulanta čebelica: as. dr. Maja Skerbinjek Kavalar dr.med., spec. pediatr.:

Pediatrična služba, Splošna bolnišnica »dr. Franca Derganca« Nova Gorica: Ruben Bizjak, dr. med., spec. pediatr: Telefon 05 3301810

Oddelek za pediatrijo, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec: Mihaela Nahtigal, dr. med., spec. pediatr. : Telefon 02 88 23 471

Otroški oddelek, Splošna bolnišnica Celje: Andreja Obermayer-Temlin, dr. med., spec. pediatr., Mirjana Maslar, dr. med., spec. pediatr., Eva Šoster- Križnik, dr.med., spec. pediatr.: Telefon 03/4233501 ali 03/4233504

Oddelek za pediatrijo, Splošna bolnišnica Izola: Sonja Posega-Devetak, dr. med., spec. pediatr: Telefon 05/6606146

Ljubica Deisinger dr.med. spec. pediatr.: Telefon 0566922 19 ali

Pediatrična služba, Splošna bolnišnica Jesenice: Barbara Urbanc, dr.med., spec.pediatr.: Telefon 04 58 68 000 

Otroški oddelek, Splošna bolnišnica Novo Mesto: Mateja Predalič, dr. med., spec. pediatr.:

Pediatrični oddelek, Splošna bolnišnica Trbovlje: Marjeta Tomšič-Matic, dr. med., spec. pediatr.: Telefon 03 35652569 ali 031 470 504

Otroški oddelek, Splošna bolnišnica Ptuj: Andrej Levanič, dr. med., spec. pediatr.: Telefon 02 749 14 00 

Model odgovornosti različnih skrbnikov alergičnega otroka

Opisan je idealen model skrbi osredotočen na alergičnega otroka (Tabela 1), v katerega so vpletene odgovornosti njegovih različnih skrbnikov (Slika 1).

Tabela 1. Pravice alergičnega otroka

  1. Da se izobražuje v varnem in zdravem okolju, v katerem je kolikor se da malo alergenov in dražljivcev ter da diha čisti zrak.

  1. Da ni stigmatiziran zaradi svoje bolezni.

  1. Da se mu omogoči sodelovanje v vseh izobraževalnih in rekreativnih šolskih aktivnostih enako kot njegovim vrstnikom.

  1. Da je omogočen dostop do zdravil in ukrepov, ki otroku zdravijo simptome bolezni.

  1. Da ima dostop do ljudi veščih ukrepanja in zdravljenja akutnih alergijskih reakcij.

  1. Da se izobraževanje prilagodi njegovemu zdravstvenemu stanju, če je to potrebno (npr. športna vzgoja).

Otrokove skrbnike in tudi otroka je treba temeljito izobraziti, kako preprečevati izpostavljenost alergenom ter kako prepoznati in ukrepati ob anafilaksiji. Trenutno je ocenjeno tudi drugod, da so pogoji in znanje za ravnanje ob anafilaksiji, npr. v šolah, pomanjkljivi. V šole informacija o alergijah niti ne pride, kar otroka pušča izpostavljenega tveganju, ki bi se mu dalo izogniti. Načrti za ukrepanje niso vključeni v šolske aktivnosti, posebej ne med npr. izleti, v kolonijah. Urgentna zdravila velikokrat niso dostopna in učitelji ne vedo, kako jih uporabiti. Opisano je tudi, da se je pri četrtini otrok prva epizoda anafilaksije zgodila prav v šoli ter da so zgodile tudi smrti zaradi anafilaksije po zaužitju hrane v šolah. Alergeni na hrano so lahko prisotni pri skoraj vseh situacijah v šoli, npr. pri pouku, znanstvenih projektih, med obroki, med odmori in pri praznovanjih. Priporočeno je, da bi bilo osebje v vrtcih in šolah izobraženo, ne glede na to, ali imajo v razred vključene otroke z anafilaksijo ali ne, in to v čim večjem številu, saj zapoznela aplikacija adrenalina lahko povzroči smrt. Osebje v vrtcih in šolah mora biti zaščiteno pred kazenskim pregonom v primeru dajanja urgentnih zdravil. Priporočeno je, da je samoinjektor adrenalina hranjen v razredu, kavarnici ali v drugem prostoru, ki ni zaklenjen in je hitro dostopen. Ko so otroci zrelejši, se jih spodbuja, da imajo samoinjektorja adrenalina pri sebi. Če pride do hude alergijske reakcije v šoli, je treba raziskati dogodek, da se prepreči podobne v prihodnosti.

Slika 1. Vloge skrbnikov alergičnega otroka

Pripravili: Tina Vesel¹ z diplomiranimi medicinskimi sestrami (Polona Primec, Mateja Hren), Delovno skupino pediatrov alergologov (Vesna Glavnik, Anja Koren-Jeverica, Ljubica Deisinger, Eva Šoster-Križnik, Mirjana Maslar, Andreja Obermayer-Temlin, Sonja Posega-Devetak, Barbara Urbanc, Meta Accetto, Tadej Avčin, Marijana Kuhar, Štefan Blazina, Gašper Markelj, Nataša Toplak, Vesna Plevnik-Vodušek, Maja Skerbinjek-Kavalar, Ruben Bizjak, Mateja Predalič, Andrej Levanič, Mihaela Nahtigal, Marjeta Tomšič-Matic) ter Alergološko in imunološko sekcijo SZD (Mitja Košnik).

¹ Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva 20, 1000 Ljubljana, telefon 01 522 92 77


 

 
© 2012 Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi. Vse pravice pridržane.

Stran poganjaEASYWEB